Do meje na starem Ljubelju
9. november 2026 – Preko Ljubelja nas cesta skozi predor povezuje s sosednjo Avstrijo, vendar je s parkirišča pred predorom izhodišče za planinske ture v več smeri. Cilj 40 pohodnic in pohodnikov je bil vzpon do koče na starem Ljubelju.
Stara cesta, ki vodi na prelaz, je bila zgrajena leta 1728 in velja za eno najstrmejših cest v Evropi (naklon na gorenjski strani povprečno 14 %, mestoma pa celo do 32 %). Izhodišče za pohodnike je po stezi na desni strani ceste, ki vodi v predor, in nato po makadamu vse do koče in mejnih stebrov na 1370 metrih.
Jesenska panorama
Pot je ravno pravšnja za nabiranje kondicije, nagrajuje pa tudi s krasnimi razgledi na bližnje vrhove in globoko vsekane grape. Približno uro vzpona in 312 višinskih metrov. Poldka Serajnik nas je vodila na, kot sama pravi, lažji pohod, ki ga zmoremo tudi tisti z nekaj manj telesne pripravljenosti ali omejitvami. Drži, hoja za potrditev, da zmoremo.
Cesta je sicer zaprta za javni motorni promet, čeprav se kakšen avtomobil še vedno da srečati. Verjamemo, da zaradi del v gozdu ali na cesti oziroma za oskrbo koče. Sicer pa jo uporabljajo pohodniki, kolesarji, pozimi sankači, maja poteka gorski tek. Junija s Hrastovim memorialom obudijo spomin na zlate čase motociklističnih dirk, ko je trasa med letoma 1926 in 1961 gostila svetovno elito. Pomerijo se lastniki motociklov in motociklov s prikolico, izdelanih do leta 1961.
Pogled v zgodovino
Prelaz je bil trgovska pot že v antiki, kar označujeta rimska oltarja ob cesti v Brodeh (Avstrija) in v Podljubelju. Ljubeljsko sedlo je predstavljalo pomembnejšo trgovsko pot od konca 14. stoletja dalje, ko je Trst prešel pod habsburško oblast. Tekom stoletij se je promet povečeval, zato so okrog leta 1573 koroški in kranjski deželni stanovi preko Ljubelja zgradili cesto, tik pod vrhom prelaza pa skopali okrog 100 metrov dolg predor. Cesto so nato večkrat širili, med letoma 1725 in 1728 so odstranili strop predora in ga spremenili v 130 metrov dolg skalni vkop. Ob zaključku del so na sedlu postavili dva obeliska v čast cesarju Karlu VI., ki je ob tej priložnosti čez Ljubelj potoval na Kranjsko. Promet je preko sedla potekal do druge svetovne vojne. Med letoma 1943 in 1944 je okoli tisoč vojnih ujetnikov iz koncentracijskega taborišča Mauthausen na nižji nadmorski višini prebilo okrog 1,8 km dolg cestni predor. Spominsko obeležje internirancem stoji v Podljubelju.
V sončnem vremenu sredi iglavcev in listavcev v toplih jesenskih barvah smo si privoščili razkošje gorske narave. S prelaza je možno narediti krožno pot prek Zelenice, mi smo sestopili po isti poti do ploščadi pred predorom in se z avtobusom odpeljali proti domu.
Hvala Poldki za odlično organizacijo in vodenje pohoda, šoferju Janezu pa za udobno vožnjo po serpentinasti cesti.
Besedilo in foto (POVEZAVA): Mendi Kokot