Poročilo – Pohod Jamnik – 22. marca 2022

Bila je jasna noč tistega dne, ko se je rojeval torek, dne 22. marca. Rodil se je čudovit dan  in odpeljali smo se proti Lipnici s svojimi avtomobili. Okoli trideset se nas je nabralo skupaj z vodniki, našimi vrlimi Kamnogoričani. Parkirni prostor je bil modro izbran, saj je bilo veliko prostora za naše konjičke.

Kamnogoričani so takoj prevzeli komando in že smo »lezli« v strm klanec takoj za križiščem Lipnica Kropa Podnart. A ni bilo prehudo, Tončka je tolmačila, da pač mora biti malo klanca, da se pohodniki ne polenijo in da vedo, v hribih se gre – navzgor!

Pot je sledila gozdnato pokrajino in na koncu smo prispeli na greben, ki se je vil jugovzhodno od Krope. V dolini smo videli hiše Krope. Po grebenu je dokaj široka steza in presenečenje, kmalu smo prišli do BARIGLE. Razpoloženi kolega in pohodnik (Cveto) se je povzpel na obpotno brežino in nam začel pripovedovati davne zgodbe o razmerjih med Kroparji in Kamnogoričani. Nasmejali smo se njegovim zgodbam – hlače dol!

Razpoloženi smo nadaljevali po grebenski poti in priromali do odcepa za Kropo (proti kapelicama) ter nadaljevali proti Petelinovcu. Baje je tam v prejšnjih časih bilo zelo živahno, a vodiči niso vedeli povedati konkretnih zgod. In že smo bili na cesti Kropa Jamnik. Nekaj časa smo peketali po asfaltu in potem zavili na kolovozno pot ter nadaljevali …

Že se je prikazala cerkvica sv. Primoža in Felicijana. Tedaj je Tončka pričela spraševati, če vidimo križ v krošnji lipe, ki se je mogočno vzpenjala proti nebu. Vsi smo hoteli biti deležni razkritja. Fata morgana je bilo slišati nekaj dni nazaj – besedni dvoboj Tončke in Ljube – a resnica je, da smo na koncu bili vsi deležni prepoznanja, da se v lipi kaže križ.

Prispeli smo do cerkvice. Deležni smo bili čudovitih razgledov, vreme je razpenjalo jasnino nad nami, Kamnogoričani so odprli svoje flaške, svoje nahrbtnike, … Deležni smo bili domačih dobrot! Oj, hvala za izjemen dogodek na Jamniku. Cveto nam je zapel »Ta češnjevega«. To je zgodba, kako iz češnje nastaja troedini šnopček.

Ko smo se naklepetali, ko smo pregledali vse okoliške brege in gore, ko smo poravnali svoje obveznosti do skupinskih fotografij, smo se korakoma spustili mimo Kordeževega ata in njegovega vikenda v dolino. Mimo dveh kapelic smo zavili do gostilne »Pri Jarmu« in šli vsi skupaj na obvezno dozo kave. Še smo poklepetali in se zahvalili vodnikom za nepopisno doživetje.

Potem Stočje in parkirni prostor. Konec!!!

Milan R. nam je prikazal slike. Hvala mu! Počrnite in nadaljujte ….

https://photos.app.goo.gl/SpovC1nEmbAu1H2F9

You may also like...