Z vodnikom Markom smo obiskali prvo zaokroženo etapo Soške poti. Deležni smo bili mnogo informacij o težkem in prilagodljivem življenju Trentarjev v preteklosti in tudi danes, o življenjskem pomenu reke Soče, o flori in favni.
Pot poteka ob reki Soči, ki ima v zgornjem delu strma pobočja in globoke doline, brežine pa so porasle s smrekami, bukvami in macesnom.
Pot smo nadaljevali mimo Kugyjevega spomenika. Julius Kugy, alpinist, visoko izobražen Slovenec, je bil v velik ljubitelj trentarskih gora, ki smo jih spotoma občudovali tudi mi se jim poklonili.
Obiskali smo hudourni potok Mlinarico, ki priteče izpod Razorja. Potok je izdolbel sotesko dolgo 1km in globoko 100m.
V zaselku Pri cerkvi smo se spoznali s fužinarstvom. Cerkev je iz leta 1690 in je posvečena Mariji Lavretanski.
V dolini je bilo v preteklosti več mlinov in žag, v celoti je ohranjena žaga venecijanka.
Po uspešnem počitku in ohladitvi, smo se vrnili preko Predela, saj je cesta čez Vršič v prenavljanju. Ker je vožnja po tej poti vedno zanimiva in slikovita, šoferka Brigita pa zanesljiva, smo bili kar hitro na Dovjem in sprejeli Aljaževo povabilo na pivo.
Razveselili smo se vseh starih pohodnikov, ki so se nam ponovno pridružili, seveda pa se razveselimo tudi novih.
Po Soški poti me je spremljalo besedilo dela pesmi Soči velikega domoljuba, pesnika Simona Gregorčiča
Tvoj tek je živ in je lahak kot hod deklet s planine in jasna si kot gorski zrak …………………….. krasna si hči planin!
Zapisala: Milica Đ., slike: Peter R. in Boris R. ter Natalija Kos