Kolo je pri Društvu upokojencev Radovljica že dalj časa gibalo zdravja!
Peter, kot predsednik je zapisal zgodbo o kolesarjenju in meni, da je vsebina
vredna, da jo člani preberejo. Takole ….
Bicikl! S sedežem, z ročajema za upravljanje, z ogrodjem, pa z dvema kolesoma ter pnevnatikama in s pedalom z verigo …, to je motovilo, ki se je pojavilo po letu 1816 in pričelo razvoj. Vse stoletje od 1816 do 1888 so se vrstile inovacije, ki so spodbudile rojstvo pravega novodobnega bicikla. Že pred prvo svetovno vojno so se pojavljala razna tekmovanja in pripomogla k razvoju kolesarstva.
Med obema vojnama je kolo izgubilo na veljavi, saj ga je začel izpodrivati nov tehnični pripomoček, z motorjem gnano dvokolo, ki je pridobilo ogromno privržencev in uporabnikov.
Na kolo za zdravo telo! To geslo se je začelo uveljavljati po drugi svetovni vojni in kdo od nas ne pozna dvokoles, ki jih je izdelovala naša tovarna Rog. Tovarna je žalostno propadla, a prišli so trgovci z novci in navlekli vse mogoče firme koles, ki pa smo jih mi potrošniki, možje in žene, mladi in stari, začeli postopoma kupovati in složno uporabljali pri različnih opravilih in tudi vse pogosteje pri rekreaciji.
Po osamosvojitveni vojni in nastanku naše nove države smo postali pravi vsestranski rekreativci in kdor ni imel modernega »gorca« ali »dirkalca« ni bil «in«. Pojavila so se kolesarska srečanja, tekmovanja, rekreativno kolesarjenje v organizaciji podjetij, ustanov in društev.
Štirinajstega maja 2003 je počilo! Takratni predsednik Društva upokojencev Radovljica je napisal poziv za rekreativce upokojence naj se v sredo zbero pred stavbo, kjer domuje Društvo upokojencev Radovljica in nekaj kolesarskih navdušencev je resnično prišlo ob 17. uri na štart prve organizirane rekreacijske vožnje. Vodja prvega kolesarskega podviga je bil g. Tone Strajnar. Začelo se je! Ustanovljena je bila Kolesarska sekcija.
Od tistega usodnega dne je kolesarjenje redna dejavnost v našem društvu. Menjavajo se generacije kolesarjev in kolesark, menjavajo se vodje rekreacijskih voženj, a lahko rečemo, organizirano kolesarjenje v društvu deluje že 13 let. Sedanji vodja kolesarske sekcije in pobudnik kolesarjenja je g. Jože Kristan, prizadevni mož, ki zbere vsako sredo med aprilom in oktobrom od 5 do 18 kolesarjev. Najbolj pogosta tura vodi proti Begunjam, skozi vasi radovljiškega polja v različnih zaporedjih, opla, a v Begunjah je običajno tudi postanek za nujno okrepčilo in pogovor, potem pa zlagoma nazaj proti Radovljici, oziroma proti izhodišču ture.
Vodja sekcije in še nekateri si želimo, da bi se k rekreaciji s kolesi zateklo več novih članov Društva upokojencev Radovljica. A takih ni in ni na spregled. Tudi o kolesarskih izletih v zanimive kraje nekateri razmišljajo, a ni podpore za tovrstne podvige. Je že res, da trenutno prevladujejo “zapečkarji”, ki so potešeni le s kolesarskimi turami bo Begunj in nazaj.
A bodočnost je odprta! Rekreacijsko kolesarjenje je v porastu v množično dejavnost in v tem je tudi prihodnost Kolesarske sekcije v Društvu upokojencev Radovljica. Mogoče bližnje kolesarsko srečanje (3.junij 2016) upokojencev Gorenjske v Radovljici v organizaciji Društva upokojencev Radovljica, PZDU Gorenjske in kolesarskih navdušencev ob gospodu Blažu Boletu, doda kanček poguma za nov razmah rekreacijsko kolesarskih ambicij.
Ambicijo kolesarskih navdušencev, še aktivnih in upokojencev, krepi v Radovljici tudi konkreten pristop občinskih veljakov, ki na obiske med svoje ovčice prihajajo na kolesu in s tem podpirajo tudi nova gesla vsesplošnjega zavedanja, da je narava ena sama in, da jo moramo očuvati za naše naslednike. Vsak poizkus v to smer, pa je pravo dejanje, ki podpira geslo »Mislimo zeleno!«.
Ne pozabimo na dan brez avtomobila!
Prav je, da se tudi starci veselimo življenja. Peter R.