PLANINSKI POHOD NA GOLICO,

                                             DNE 23.5.2017

Na Golico se vedno  radi povzpnemo. 727 višinskih metrov strmine  do Koče na Golici smo premagovali z različnim tempom.

Kočo na Golici so zgradili let 1984, ker je bila med drugo svetovno vojno požgana. Nekdanjo Spodnjo kočo so  zgradili Nemci daljnega leta 1892.

Pri koči  smo se odpočili, se okrepčali, se predali sončnim žarkom in občudovali gorski svet. Na vzhodu so nas vabile Karavanke s Stolom,  desno so se kazali vrhovi Kamniško savinjskih Alp,proti jugu je segel  pogled do notranjskih hribov s Snežnikom, na jugozahodu in  zahodu so se bohotili   mogočni Julijci s Triglavom in še  del karavanškega grebena s Kepo. V dolini se je sončila Gorenjska ravnina tja do Ljubljanske kotline, proti dolini reke Save pa razčlenjeni hribovski  svet.  

Vračali smo se preko sedla Suha. Na desni so nas spremljale zelene planjave, posute z belimi kjučavnicami, da nam je zastajal dih. Čez Markljev  rovt in  Savske jame smo krenili proti  Planini pod  Golico, kjer smo zaključili krožni pohod.

V Savskih jamah je bilo v času fužinarstva največje železovo rudišče, o čemer pričajo nekateri ostanki objektov. Znane pa so tudi po sankaški progi, ker gostijo interkontinentalni pokal.

Ob avtobusu nas je pogostila pohodnica Marjana, ki je praznovala okrogli jubilej. Čestitamo.

Kot vedno, odličen pohod! 

Zapisala.M.Đ.