Miklavžev planinski pohod
na Smokuški vrh – 1122m.
Izstopili smo v mrzlo, vendar jasno in sončno jutro. Mimo Jalnove mežnarije, Honove hiše, na kateri je Layerjeva freska, ter mimo cerkve Sv.Klemena, smo pričeli pohod skozi Rodine.
Predžupnijska, romarska cerkev je iz druge polovice 11. stol. in ima bogato kulturno vsebino. Po legendi naj bi relikvije sv. Klemena prinesla brata Ciril in Metod. Dva kipa sta delo Janeza Vurnika. Na pokopališču ob cerkvi je pokopan pisatelj Janez Jalen (1891-1966.)
Ob domu naših dveh pohodnikov smo se ustavili. Milena nas je obdarovala s carjeviči, Slavc je prevzel vodenje pohoda.
Vasi v zavetju Stola, kjer so se rodili pomembni ljudje, povezuje pot kulturne dediščine. Tudi »večna pot«, po kateri smo se strmo povzpeli na prelaz označuje smerokaz kot pot kulturne dediščine.
Od prelaza smo se malce spustili proti Završnici in krenili proti Titovi vasi. V kotanji pod gozdno potjo je obeležje partizanskega zimskega tabora Kokrškega odreda v letih 1944 in 1945. Nakazani so objekti. Obeležje naj bi popestrilo pohodno ponudbo.
Vzpon proti Smokuškemu vrhu je bil kar naporen. Fizična kondicija je prišla prav. Pohodniki, ki so ga osvojili, so bili nagrajeni z izjemnim razgledom.
Ostali pa smo pot skrajšali in se ustavili pri jagerski koči, kjer je bil lep razgled po DEŽELI in DOLINI.
Zbrali smo se pri sankaški koči na Sv.Petru, ki je bila kljub predsednikovi prošnji, zaprta. Lakoto in žejo smo si potešili iz nahrbtnika pa tudi » ta kratek« je bil ponujen.
Lep je bil pogled na bogato obloženo klop z Miklavževimi darili. Miklavževanje sta profesionalno izpeljali naši pohodnici Baki in Slavi.
Mimo cerkvice Sv.Petra smo se po nekdanjem smučišču, ki ga je uredil Elan in omogočil čudovito smučanje na domačem pragu, spustili v Krpin.
Naša odlična pohodnica Majda je praznovala in nas pogostila. Z veseljem smo ji čestitali in ji zapeli.
Miklavžu hvala za vse darove: vreme , dobro voljo ,……
Hvala tudi firmi Rozman za darilo.
Lepo nam je!
Zapisala: Milica Đ