19. avgusta smo se podali na izlet v Medžimurje. Ob odhodu je bilo vreme slabo, tudi napoved
ni bila dobra. Navzlic temu se je na avtobusu zbralo 36 optimistov. S seboj smo vzeli dežnike,
sončna očala in dobro voljo.
Proti Štajerski smo se mimo Ljubljane peljali po Nemški cesti, kar se nam je zdelo malce nenavadno. Naš vodnik Janez je že med potjo omenjal zanimivosti o vasi Kopriva, o Lopati, o hmelju, o Ptuju, o gradu Borlu. Vmes smo se na počivališču okrepčali z malico. V hudem nalivu smo prišli do mejnega prehoda Zavrč, kjer nas je na hrvaški strani prometni inšpektor zadržal več kot pol ure. Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, je v tem času dež praktično ponehal.
Kaj hitro smo se vzdolž Drave pripeljali do severnega dela Varaždina in si najprej ogledali znamenito mestno pokopališče. Je spomenik parkovne arhitekture po zamisli Hermana Hallerja iz l. 1905 po evropskih baročnih zgledih. Na pokopališču je veliko raznolikega drevja in grmovnic, v oči pa padejo tudi slikovito oblikovane grobnice z okraski bidermajerja, secesije, nekatere pa so čisto nove.
Avtobus nas je odpeljal do središča mesta.
Varaždin leži na desnem bregu Drave in je gospodarsko in kulturno središče zagorsko – medžimurske pokrajine. Ima približno 47.000 prebivalcev. Gospodarstvo temelji na živinoreji in poljedelstvu, vinogradništvu, nekaj industrijskih panog je ohranjenih, nekaj pa jih je propadlo.
Posebno pomembna zgradba je Stari grad, trdnjava, ki je ob koncu 14. stoletja prišla v roke Celjskih grofov, nato pa so si jo izmenjevali hrvaški in madžarski oblastniki. Po mogočnih, predvsem baročnih zgradbah se vidi, da je bilo mesto v preteklosti zelo pomembno, saj je bilo nekaj stoletij prestolnica Hrvaške. Mesto ima lepe ulice, zanimive trge, številne parke.
Ogledamo si župnijsko cerkev sv. Nikolaja, zaščitnika Varaždina. Prvotno romanska cerkev se je dograjevala z gotskimi in baročnimi elementi. Pred Frančiškansko cerkvijo smo si ogledali kip Grgurja Ninskega.
Med sprehodom nam pogled pritegnejo lepi reklamni panoji za praznovanje v mestu – Špancir fest.
Mimo slikovite mestne hiše smo prišli do katedrale s slikovitim portalom, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. V srednji niši je kip Marije iz 17. stol. Ima lep glavni oltar, ki je naječji v mestu, pa tudi lepo prižnico, zanimive orgle. Ob katedrali je samostan.
Na drugi strani ceste so številni lokali, kjer smo si ob prijetnem pogovoru privoščili dobro kavo. Mimo parka smo se sprehodili do avtobusa, ki nas je popeljal proti našemu drugemu cilju, Čakovcu.
Čakovec je sedež Međimurske županije. Leži med Muro in Dravo, imenujejo ga tudi mesto Zrinskih. Ima 27.000 prebivalcev. V mestu in okolici je nekaj industrije, ukvarjajo se tudi s poljedelstvom in živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom.
Od daleč si ogledamo veliko trdnjavo, ki je nastajala od 16. do 18. stoletja z masivnim obzidjem in zaščitnim jarkom. Sprehodimo se po lepem osrednjem trgu, občudujemo cvetje in lepo urejeno mestno hišo, katedralo, glavno ulico, slikovite vile.
Z lepimi vtisi zapuščamo Hrvaško. Pred nami je še en cilj – stolp Vinarium Lendava v Lendavskih goricah zgrajen pred enim letom. Visok je 53.5 metra. Razgledna ploščad, ki je dostopna z dvigalom, nudi čudovit razgled okrog in okrog.
Vodnik Janez nas priganja. V Vojniku imamo še odlično in obilno kosilo, nato pa se zadovoljni in polni lepih vtisov vračamo domov.
Izlet je bil lep in zanimiv. Družba je bila prijetna, nad vodenjem pa smo bili navdušeni.
Marijana Ravnihar Kunstelj