OBISK BOHINJSKIH PLANIN, dne 2.8.2016
Bohinj je alpska kotlina od Soteske navzgor, ki jo sestavljajo jezerska kotlina ter Spodnja in Zgornja dolina v dolžini 20 km in širini 5 km. Bohinjski kot v širšem smislu pa je tudi jugovzhodni del Julijskih Alp.
Bohinjsko jezero je bilo pokrito z jutranjo meglico. Zapeljali smo se mimo cerkvice sv. Janeza Krstnika. Na njenem pročelju je znamenita freska sv. Krištofa, zavetnika popotnikov, ki ima na desni nogi 6 prstov.
V jutranjem hladu smo se s planine Blato povzpeli na Planino pri Jezeru in se dobro ogreli. Od dežja osvežena narava in skrivnostno jezero sta nas napolnila s posebno energijo.
Planine se imenujejo tudi fužinske planine, saj so na okoliških fužinskih gorskih planotah v 16. stoletju kopali železovo rudo za bohinjske plavže. Ob koncu 19. stoletja pa se začne razvijati planšarstvo in sirarstvo, ki sta danes tudi del turistične ponudbe.
Na planini Dedno polje, kjer je idilični planšarski zaselek s stanovi in hlevi, kjer smo si vzeli čas manj odporni pohodniki, ostali pa so potegnili do Planine Ovčarija, kjer so jih prevzele lepote bohinjskih gora in snovali so nove pohodniške načrte. Naše fotografke pa so imele čas za posnetke.
Bohinjci so res dobili najlepši kot na Zemlji, ki ga je bog namenil sebi, vendar se mu ni izšlo. Anekdota o nastanku imena Bohinj – Bog (Boh) inj.
Okrepčani z žganci in kislim mlekom in seveda zadovoljni smo se vrnili na izhodišče, kjer nas je čakal dobro organiziran prevoz domov.
Lepo nam je v pohodniški družbi.
Vedno zadovoljna in srečna, da zmorem! 
Milica Đ.