Ogled operne predstave Ljubezenski napoj – poročilo
23. novembra letos nas je odšel poln avtobus v Ljubljano na ogled opere Ljubezenski napoj italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija.
Operna hiša v Ljubljani je bila zgrajena kot Deželno gledališče leta 1892 v neorenesančnem slogu. Že tedaj je bila stalna zasedba umetnikov. Delovanje je bilo prekinjeno v času obeh svetovnih vojn. Ves čas so izvajali predvsem opere italijanskih in francoskih avtorjev, vključevali pa so tudi slovanska in nekatera slovenska dela.
Stavba je bila dotrajana. Leta 1998 je bil objavljen javni natečaj za obnovo in dograditev, slovesno odprtje prenovljenega poslopja pa je bilo 10. decembra 2011. Obnovljena dvorana je lepa in pred začetkom predstave obiskovalci radovedno kukamo na vse strani.
Ljubezenski napoj je romantična komična opera, Gaetano Donizetti pa mojster belkanta. Lahkotna zgodba je prepletena z izbrušenim humorjem. Opero odlikuje izrazita donizettijevska melodika, ki se začne že v uverturi in doseže vrh v najbolj znani ariji Una furtiva lagrima (Ena skrivna solza)
Našo prestavo je vodil dirigent Črt Lasbaher, ki pa je navzlic šele svojim petindvajsetim letom že mednarodno uveljavljen operni in koncertni dirigent. Glavno žensko vlogo, Adino, je pela Urška Arlič Gololičič, ki ni samo odlična sopranistka, pač pa tudi dobra igralka, pa še lepa je povrh. Mene je navdušila. Dobro so opravili 
svojo nalogo tudi ostali solisti, prijetno presenečenje zame sta bila Ivan Andres Arnšek v vlogi Belcoreja in Zoran Potočan v vlogi mešetarja Dulcamara. Tudi zbor, balet in orkester so bili navdušujoči, pa tudi kostumografija in scena sta bili odlični.
Mislim, da smo bili obiskovalci vsi zadovoljni z lepo predstavo. Imeli smo zelo dobre karte, za kar se moramo zahvaliti gospodu Francu Marklju.
Ljubljana nam je blizu, pomlad, ko bi lahko spet obiskali ljubljansko opero, pa tudi ni več daleč.
Zapisala M. R. K.