Pohod Tromeja

 

Burja, a ni bila orkanska, je počistila nebo nad gornjesavsko dolino. Jutro se je napovedovalo s čisto jasnino in mnogi, ki niso zaupali vremenski napovedi, so ostali doma. Zbralo se nas je 32 pogumnežev obeh spolov in ob sedmih smo posedli v Rozmanov avtobus, da nas je odpeljal proti Ratečam.

Sredi vasi Rateče smo poskakali iz avtobusa in se napotili navkreber proti Tromeji. Najprej smo korakali po makadamski cesti, zavili na bližnjico in spet na cesto, potem pa na vijugasto gozdno pot, ki je imela celo označene serpentine s številkami. Pot po gozdu je bila zavetna, šele ko smo pririli do koče na vrhu smo čutili mrzel severni veter. Večina

se je stisnila v zavetje planinske koče in posedla na klopcah pred kočo. Izpraznili smo svoje nahrbtnike. Malica nam je teknila. A skoraj vsi smo odšli nekaj deset metrov naprej do mejnega kamna z oznakami Avstrije, Italije in Slovenije. Tromeja!

Seveda smo se razgledali po okolici. Proti Avstriji, na Koroško smo pogledovali, Dobrač nam je bil na dosegu roke, pa proti zahodu na italijansko stran in seveda, tudi proti očaku Triglavu in vsem lepotcem v njegovi Julijski skupini. To so bili pogledi občudovanja.

Matko ni pozabil pohodnikom čestitati za podvig.

Potem pa mala zmeda. V razpisu je pisalo, da se vrnemo nazaj v Rateče, a Janez in Matko sta se odločila, da jo »ucremo« proti Korenu. Uh, nekateri so protestirali. Potem, potem se je besedna burja polegla in odšli smo na avstrijsko stran po široki cesti oziroma poti in nekje nenadoma zavili na kozjo stezo, ki nas je pripeljala na Korensko sedlo. Jesen je stezo posula z listjem in borili smo se proti zdrsom, tudi Slavica, a dogodil se je »štr bunk«.

Tam nas je čakal avtobus. A lej ga zlomka – predno smo se odpeljali smo doživeli gostijo. Ena naših zvestih članic je praznovala, dobrote je valila iz svojega nahrbtnika. Ej! Nismo se branili in njene zaloge smo izpraznili. Zapeli smo … »kolkr kaplc tolko let …«.

Vredno je hoditi na pohode! Saj smo obiskali tudi Aljaža. Za solde je oštirka ponudila preste, pivo in “kratkega”.

                                                                   Peter Ra.

You may also like...