Kot že samo ime pove, je Možic manjši hrib nad Soriško planino. Pa vendar nič manj spoštovan od ostalih okoli sebe. Eno uro in 15 minut markirana lažja pot. Mi smo potrebovali nekaj minut več.
Pregovor pravi, da se v hribe ne pride po ravnem. Potrebno je dodajati več energije v noge, kot v govorno mišico. Kljub meglicam, ki so se ves čas pojavljale, smo veselo prispeli do bunkerja. Le ta je znak za vrh in vpisno knjigo.
Vračali smo se mimo bivše kasarne, kjer je že počivalo lepo število ovc. Sedaj ima omenjena kasarna bolj prijeten pomen. Žal se omenjene gore niso videle, ampak naše skupno pohodništvo je tudi nekaj vredno.
Kavica je bila v Boh. Bistrici. Peš smo mimogrede opazovali razvoj centra Boh. Bistrice – lepo.
Tako, pa smo naredili še eno kljukico na našem pohodniškem programu.
Če bo vse prav, nas kot naslednja čaka Pokljuška soteska.
Za pohodnike DUR, Poldka Serajnik
Slike je prispevala Tončka Rozman – za ogled kliknite spodaj…
