Poročila Trebnje – Mirna peč

       POROČILO    ———-  Trebnje /Mirna peč

Da se ne ponavljam z objavo vabila na pohod, bom misli strnila po mojih občutkih.

Končni seznam udeležencev je bil 38. Torej, vozni red po ustaljeni navadi. Vesela sem bila, da smo imeli dva vodnika. Enega domačega – Boruta in enega sicer že skoraj domačega – Božota. Božo nam vsako leto z veseljem prikaže lepe dolenjske kraje.

Po poteh kjer smo hodili, pomaga pri načrtovanju le teh ,

zato je v nadaljevanju stvar še toliko lažja. No, pa smo pričeli v bližini Trebnjega v smeri enega od lepših izvirov reke Temenice. Večina usmerjevalnih tablic je vodila po mehkih gozdnih tleh – balzam za noge. Tako smo z neprestanim klepetom prispeli  do izvira. Pot ni bila zahtevna, da smo omenjeni organ do dobra sprostili. Ne samo izvir , ampak tudi okolica je bila zelo lepa – ob precejšnji količini vode. Na koncu tega področja nas je pričakalo sonce in klopce. No, temu se reče razvajanje na ¨kubik¨.

Ja, pa bo treba naprej. Do Mirne peči. Razdelili smo se  na dve skupini . ena je imela prosto, druga  naj bi si ogledala muzej o zapuščini Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Rekla sem – naj – veselja je bilo hitro konec . Pred nami so bili že drugi obiskovalci, tako da bi morali predolgo čakati na naš vstop.

Padla je odločitev, da se raje odpravimo raziskovati dobro gostilno. Na koncu smo jo našli v Trebnjem. Tako smo potem vsi zadovoljni zaključili to prelepo popotovanje.

Mislim, da bodo naši fotografi poslali še ostalo dokumentacijo, tako da zaključujem moje misli.

Želim vam še naprej zdravja in dobra volja naj vas povsod spremlja.

                                zapisala Poldka Serajnik

                                                     … slike je prispevala Natalija K.

You may also like...