Poročilo – pohod v neznano 2019

Letos bi lahko rekli, da je bi pohod 2x neznan. Enkrat  vemo, da je smer neznana. Za drugič, nas je to jesen vreme „hecalo“.  Če povzamem besede predsednika: ko je želel objaviti datum, je deževalo. No, na koncu se je vse izteklo po željah organizatorjev.

Za v neznano je pri organizaciji sodelovalo več naših pohodnikov – še enkrat hvala.

Pa smo se odpravili z Rozmanom – smer Bled. Do Bleda se ni vedelo, kje je naš vodnik. Vstopil je na Bledu. No na Bledu smo razmišljali, da gremo mogoče na Pokljuko. No, tudi to misel smo ovrgli, saj je avtobus peljal smer Bohinj. Za ugibanje  smo seveda imeli časa na pretek.

Avtobus se je ustavil v Boh. Bistrici. Seveda sta Janez in mikrofon skregana, nam kar tako spredaj ukaže konec vožnje z avtobusom. Mislim, da je uporabil samo eno besedo.

No, bolj razkošen je bil v besedah ko nas je vprašal „ali je kdo vegetarijanec?“

Šalo na stran.

Pohod je bil lep in za vse primeren. Nekaj časa smo se lahkotno vzpenjali v smeri slapa Bistrica.

Glede na vse predhodne padavine, se je slap pokazal v vsej mogočnosti.

Potem pa po lepi gozdni poti nazaj. Seveda nas je tudi razveseljevalo sonce na nasprotnih bregovih.

Sledila je še ena nagrada za našo pridnost – kosilo in žurka. Za pridnost med letom, je nekaterim predsednik poklonil knjižne nagrade.

Imeli smo tudi dobrodelni srečelov!

Ves čas nas je spremljala glasba. Brez glasbe bi bil svet pust. Za ples seveda nismo nikoli preutrujeni, zato tudi ta ni manjkal.

No, zlato pravilo velja tudi za današnji čas: domov se je potrebno odpraviti takrat, ko je še lepo.

Prišli smo pravi čas, da smo nekateri  lahko odšli v knjižnico. V knjižnici je bil intervju z našim krasnim igralcem in režiserjem Borisom Cavazzom.

Meni se je dan odvil in zaključil v vsej lepoti in veseljem. Sedaj (kot upokojenci), si moramo vzeti čas za veselje. Zato ne potrebujemo veliko denarja, samo voljo. Kajti veselje nam prežene marsikatero bolezen…

 Zaželimo si še naprej veliko lepih trenutkov, brez posebnih pričakovanj.

    Misli zapisala                                       Fotografije sta prispevala:

    Poldka Serajnik                                 Vesna Erste & Peter Ravnihar