Poročilo – pohod Šebrelje Divje babe

Pohod – Šebrelje Divje babe

KAKO JE BILO NA POHODU

Vsebino pohoda poznate iz razpisa. Bil je lep sončen dan, tako kot so ga napovedali vremenoslovci.

Glede na vsebino in na vreme , je bilo pričakovati večje število udeležencev. Bilo nas je 52 , torej velik Rozmanov avtobus. Kar se je v nadaljevanju pokazalo malo slabše v zadnjem vzponu ceste. Cesto so popravljali z vso možno mehanizacijo. Ampak dober šofer vse zmore. Na dogovorjenem kraju sta nas pričakala dva vodnika.

Od kančka naše zaskrbljenosti, nas je takoj sprostil pogled na prispelo Šebreljsko planoto. Sijala je v soncu. Človek ostane brez besed, predvsem ko zagleda na robu prelepo staro cerkvico. Okoli omenjene cerkve so bile ugotovljene energijske točke.

No, da ne zaidem preveč od našega osnovnega cilja. Torej, gremo v jamo. Po stopnicah – bilo jih je precej, smo se spustili po varovanem strmem pobočju do prve jame. Nakar nas je vodnik opozoril, da še ni prava. To je bila šele polovica stopnic. Zanimiva jama Divjih bab. Presenetilo nas je precejšnje število še neizkopanih ostankov. Lepo so bili vidni ob stenah jame. Jama premore tudi netopirje. Na naše vprašanje zakaj tako ime jame, smo prejeli naslednji odgovor:

“Domačini , predvsem otroci so pred arheologi po svoje že prej hodili v jamo. Že nekaj generacij nazaj, so otroke „ strašili“, da so tam divje babe”.

Verjetno ni potrebno posebej poudariti, katero svetovno čudo so tam odkrili. Tam je bila najdena 60000 let stara Neandertalčeva piščal.

Po prihodu iz jame, nam je vodička – domačinka – pri cerkvi na kratko razložila kratko zgodovino kraja in viden obroč gora.

Seveda smo se pri bližnjem bifeju vzeli čas za malico in lepe poglede na okolico. Za zaključek pa še malo na razgibavanje nog po sončni planoti.

Vračali smo se po isti poti in srečno prispeli domov.

Pripravila:    Poldka Serajnik

You may also like...