Pohod v neznano
Eden zadnjih pohodov našega društva ob koncu leta je pohod v neznano. Že nekaj dni pred pohodom smo se pohodniki spraševali le kaj so organizatorji 
pripravili , saj je tako kot vedno to velika skrivnost. V obvestilu je pisalo, da je vse niti in vodenje prevzel Janez Mužan. Zaupali smo mu in se prijavili, saj je že večkrat organiziral prijetne ture.
Prebudili smo se v čudovito jasno in kar precej hladno jutro. Ko smo se usedli na avtobus so bili Triglav in ostali vrhovi že obžarjeni s soncem. To nam je dalo še poseben navdih. Po avtobusu je prikorakal Janez in nam naznanil, da gremo na Kras. Kmalu smo izvedeli, da je bila to potegavščina. Rozmanov avtobus je zapeljal v smeri Bled
a in takrat je nastopil trenutek resnice, gremo na Pokljuko. »Naš pohod se bo začel na Koprivniku v Bohinju (971 m) cilj bo Goreljek (1222 m)« je pojasnil Janez. Peljali smo se v smeri Bohinja in nadaljevali pot proti Jereki in Koprivniku.
S parkirišča pri župnijski cerkvi na Koprivniku smo se peš odpravili v smeri Pokljuke. Kar nekajkrat smo zavili levo in desno. Asfaltna cesta pa nas je vodila mimo makete mlina na veter, ob kateri se nahaja orientacijska tabla. Ves čas smo hodili po zmerno vzpenjajoči cesti mimo manjših zaselkov in posameznih 
koč ter mimo Kapele sv. Antona Puščavnika, ki je bila zgrajena tik pred koncem prejšnjega stoletja. Kapela s svojim izgledom prav popestri osrčje pokljuških gozdov.
Na poti smo doživljali pravo zimsko idilo. Narava je bila pokrita z iskrivim snegom, skozi zasnežene smreke so silili zlati sončni žarki. Bilo je toliko lepih pogledov, da se je človek moral ustaviti in ujeti nekatere trenutke lepote narave v svoj fotoaparat.
Rahlo utrujeni smo po slabih dveh urah prispeli na Goreljek. Ustavili smo se pred hotelom Jelka, kjer smo se okrepčali s čajem in kapučinom, nekateri pa 
tudi s sendviči. Naužili smo se sonca, in še naprej uživali v prekrasnih pogledih narave. Na koncu je sledila še skupinska fotografija in napotili smo se proti avtobusu.
Naš pohod pa se tokrat še ni zaključil, saj nam je Janez pripravil prijetno presenečenje. Povedal nam je, da se bomo ustavili na Zatrniku, kjer nas čaka kosilo. Vsi smo se razveselili, ker smo vedeli, da gostilna slovi po dobri hrani. 
Zbrali smo se v prostorni in razgledni restavraciji. Zelo hitro smo bili postreženi z zares okusnim in obilnim kosilom. Tudi pijačo smo lahko naročili po izbiri, pa tudi brez kavice ni šlo. Nekaj najbolj pridnih pohodnic pa je speklo odlične slaščice, ki so hitro kopnele po mizah. Hvala za njihov trud.
Za dobro voljo in smeh je poskrbel Marjan Štupnikar s pripovedovanjem hudomušnih vicov, ki jih kar ni zmanjkalo. Tudi predsednik Peter Ravnihar je bil dobro razpoložen in zabaven. Na koncu nam je celo zapel.
Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se srečno vrnili vsak na svoj dom.
Še enkrat pa velja zahvala Janezu Mužanu za tako lepo pripravljen in dobro organiziran pohod v neznano 2017.
Zapisala in povedala ga. Jana Štular, slike Peter Ra.