23.6.2017 SPOZNAVALI SMO VZHODNO TIROLSKO
________________________________________________________
Danes je spet naš dan! Komaj smo se nekateri vrnili s potepanja po Soški poti, že hitimo z našim vodnikom Janezem Pretnarjem in voznikom Urošem po Dravski dolini na Vzhodno Tirolsko. Na hitro jutranja kavica, nato pa malo pred Lienzem, v Dölsachu, izstopimo.
Aguntum. Rimska naselbina »Municipium Claudium Aguntum« je nastala v 1. In 2.st. zaradi izkoriščanja naravnih bogastev v okolici (železa, bakra, cinka, srebra in zlata). Impresivno mestno obzidje s številnimi vrati, termalno kopališče, atrijska hiša s fontanami, edinstvena v alpskem prostoru, forum, tržnica, obrtniški center idr. kažejo na to, da so bili prebivalci dokaj premožni. Mesto je cvetelo več stoletij, uničeno pa je bilo leta 612.
Ob vstopu v muzej so nas pozdravili pristni Rimljani: cesar Klavdij, cesarica Mesalina (zelo vplivna žena, ki pa je skušala Klavdija odstraniti) in še dva veljaka,, nam razkazali razstavljene eksponate – oblačila, keramiko, reliefe in kovance ter nas poučili o vsakdanjem življenju v mestu. Vse je šlo gladko, le latinščina se jim je malo zatikala. V muzeju na prostem je pritisnila opoldanska vročina, zato smo na hitro skočili še na razgledni stolp, s pogledom objeli razvaline in Lienške Dolomite, nato pa se odpravili naprej in si na gradu Bruck poiskali zavetje med debelimi grajskimi zidovi.
Grad Bruck, izredno impresivno zgradbo nad mestom, so med letoma 1252 in 1277 zgradili Goriški grofje za svojo rezidenco, leta 1500, po smrti zadnjega grofa, grofa Leonarda, pa je grad pripadel kralju Maksimiljanu; kasneje so se lastniki in najemniki menjavali vse do leta 1942, ko je grad prešel v last mesta Lienz. Sreča za ljubitelje umetnosti! Danes je tudi »dom« priznanega vzhodnotirolskega slikarja Albina Eggerja- Lienza (1868-1926).
Pot nas je vodila naprej v Matrei, srce narodnega parka Visoke Ture. Narodni park se razteza čez Koroško, deželo Salzburg in Vzhodno Tirolsko in spada med največje narodne parke v Evropi, ima več kot 300 tritisočakov (Veliki Klek/Grossglockner 3798 m, Veliki Benečan/Grossvenediger 3674 m), najdaljši ledenik Vzhodnih Alp (ledenik Pastirica) in pete najvišje slapove na svetu (Krimmlski slapovi). V samem Matreiu izstopa nesorazmerno velika cerkev sv. Albana, kar kaže na nekdadnje bogastvo in vpliv Goriških grofov.
Iz Matreia smo zavili levo in se povzpeli v alpsko dolino Virgental z osrednjo vasico Virgen (1194 m), s prijetnim podnebjem, značilno alpsko arhitekturo in razvitim pohodniškim turizmom; dolina je izhodišče za vzpon na Grossvenediger. Pravijo, da ta gora spada med lažje dostopne, ampak z rokami v žepu je mi ne bomo dosegli…
Nazaj grede še postanek v Lienzu, z lepo obnovljenim srednjeveškim trgom in mestno hišo in neštetimi slaščičarnami. Italijanski sladoled je bil odličen, pa še cenejši kot doma! Iz Lienza smo se preko prelaza Iselberg (1200m) podali na Koroško, občudovali dolino reke Möll in se čez Korensko sedlo vrnili domov.
Tirolska nas vedno očara z svojimi idiličnimi mesti in vasicami, urejenim podeželjem, bogato zgodovino in neokrnjenimi naravnimi lepotami in tudi tokrat je bilo tako.
Zapisala: Majda Resman Fotografije: Boris Rupnik